Hvaša mįli skiptir sišferšiš?

“Hiš sišferšilega sem slķkt er algjört, og sem hiš algjöra į žaš viš um alla, sem žżšir frį öšru sjónarhorni aš žaš į alltaf viš. Žaš hvķlir algjörlega į sjįlfu sér, hefur ekkert fyrir utan sig sem er tilgangur žess, en er sjįlft tilgangur fyrir allt utan žess sjįlfs, og žegar hiš sišferšilega hefur drukkiš žetta allt ķ sig, fer žaš ekki lengra.” - Sören Kierkegaard

 

Žannig byrjar Kierkegaard pęlinguna sem hann kallar “Problema I” ķ bókinni “Ótta og skjįlfta”, en žar skošar hann ešli žess atburšar ķ Biblķunni žegar Abraham var skipaš af Guši aš fórna syni sķnum, til aš sanna įst sķna į Guši, sem bżr til įkvešna žversögn, žar sem Guš į aš standa fyrir allt hiš góša ķ heiminum, en verkiš sem Abraham įtti aš gera var ķ sjįlfu sér illt.

 

Hvernig er hęgt aš framkvęma eitthvaš illt en samt halda įfram aš vera žįtttakandi ķ hinu góša? Er žaš mögulegt?

 

Kierkegaard bendir į aš žó hiš sišferšilega sé algilt fyrirbęri, žį hefur žaš ekkert gildi nema fariš sé eftir žvķ, og žannig er žaš manneskjan sem er undanfari sišferšisins, en ekki öfugt. Mig grunar aš Sören hafi rétt fyrir sér hérna, og ķ staš žess aš fylgja eftir hans pęlingum, langar mig aš skoša žetta śt frį eigin sjónarhorni, ķ dag. 

 

 

Manneskjan lifir ķ takmarkašan tķma, en sišferšiš jafn lengi og mannkyniš. Svo framarlega sem žaš eru tvęr manneskjur til stašar ķ heiminum, žurfa žęr aš lifa eftir įkvešnum reglum, og munu hafa sišferšisvitund til aš byggja žessar reglur.

 

Žaš er ekkert mįl fyrir okkur aš byggja skżjaborgir sišferšilegra višmiša, en žegar ekki er fariš eftir žeim, žį breytist sišferšiš ķ eitthvaš fjarstęšukennt, sérstaklega fyrir žį sem fara ekki eftir žvķ, en fyrir hina sem fylgja žvķ eftir ķ lķfi og verki, er enginn sannleikur mikilvęgari. Slķkar manneskjur, sem framkvęma ķ anda sišferšis, hneykslast aušveldlega žegar ašrar manneskjur brjóta ķ bįga viš žaš, og hafa sterka tilfinningu um aš slķkar framkvęmdir séu rangar, óhįš žvķ hvort žęr fylgi lögum eša ekki.

 

Sś manneskja sem hagar sér ķ samręmi viš sišferšiš, er sś sem hefur velt fyrir sér hvaš sišferši er, komist aš įkvešnum nišurstöšum, er tilbśin aš velta žeim frekar fyrir sér og jafnvel skipta um skošun sé žaš skynsamlegt, og framkvęmir ķ samręmi viš žessar nišurstöšur.

 

Hinar manneskjurnar sem haga sér ekki ķ samręmi viš sišferšiš, hafa hugsanlega aldrei velt fyrir sér hvaš žaš er og žess ķ staš vištekiš kreddur umhugsunarlaust, hafa įkvešiš aš skipta aldrei um skošun, žrjóskast viš til eilķfšarnóns sama hvaš hver tautar, og framkvęma ķ samręmi viš eigin skošun, hvort sem žaš er byggt į trś, lagabókstafi eša einhverju öšru, sem ekki er sišferšiš sjįlft.

 

Vandinn er aš sišferšiš sem slķkt, žó aš žaš sé algjört og algilt, getur veriš ósżnilegt žeim sem lįta sér žaš ekki varša. Og sama hvaš reynt er aš sannfęra viškomandi, žį skiptir žaš viškomandi engu mįli. Sjįlfsagt er žetta ein af žeim fjölmörgu įstęšum sem valda tilvist trśarbragša og betrunarstofnanna. Viš höfum sterka žörf til aš samfélagiš fylgi sišferšinu, og einhver veršur aš verja žaš.

 

En žaš er sama žó aš sišferši ķ einu rķki hrynji, aš viš völdum taki fólk sem hefur mest įhuga į eigin hag eša annarlegum hugmyndum um heimsyfirrįš eša annaš, žį stendur slķkt alltaf yfir ķ takmarkašan tķma, og žegar žeim tķma er lokiš, byrjar samfélagiš aftur aš byggja sig upp, og sķfellt er sišferšiš til stašar, eitthvaš sem viršist innbyggt ķ okkur öll sem heild, sem leišir okkur til aš byggja betra samfélag śr rśstunum.

 

Viš getum gagnrżnt rįšamenn fyrir aš taka įkvaršanir sem eru sišferšilega vafasamar, en samt eru žaš įkvaršanir sem žeir mega taka, og žessar įkvaršanir móta samfélagiš um stund, til aš fylgja višmišum sem hafa lķtiš meš sišferši aš gera. Viš getum fyllst miklum višbjóši žegar viš sjįum einhvern taka rangar įkvaršanir til žess eins aš hagnast į žeim sjįlfur, en jafnframt fyllst ašdįunar žegar einhver tekur įkvöršun sem er sišferšileg og hagnast viškomandi ekki neitt, eins og žegar Gušni forseti įkvaš aš gefa launahękkun sķna til góšgeršamįla.

 

Ef viš veltum ašeins fyrir okkur žeim Abraham og Ķsak, manninum sem var ętlaš aš fórna syni sķnum til aš fylgja vilja Gušs, sjįum viš skżrt aš ef hann hefši framkvęmt žetta verk, hefši Abraham veriš skilgreindur ķ nśtķmaskilningi sem róttękur bókstafstrśarmašur, jafnvel hryšjuverkamašur. En hefši hann ekki framkvęmt žetta vošaverk, hefši hann ekki fariš aš vilja Gušs, sem skilgreiningu samkvęmt myndi aldrei vilja aš fašir drępi son sinn, og vęri sjįlfsagt hęgt aš dęma sem skynsama manneskju žess ķ staš. 

 

Eina rétta įkvöršunin fyrir Abraham var aš hunsa hiš ķmyndaša yfirvald sem ętlašist til aš hann žóknašist žvķ, en virša sišferšiš sem kemur ķ veg fyrir aš viš framkvęmum sjįlf slķk vošaverk.


« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Athugasemdir

1 Smįmynd: Žorsteinn Siglaugsson

Lev Séstof fjallar um söguna af Abraham ķ einu helsta verki sķnu, In Job's Balances. Nišurstaša hans er aš lķkt og Abraham verši mašurinn aš treysta guši algerlega, jafnvel žótt stundum hvetji hann til verka sem gangi žvert gegn sišferšinu, enda megi skynsemi mannsins sķn į endanum einskis.

Žorsteinn Siglaugsson, 7.1.2018 kl. 21:46

2 Smįmynd: Jón Žórhallsson

Oršiš SIŠFERŠI er mjög vķštękt hugtak;

žannig aš žś veršur helst aš koma meš DĘMI um višfangsefni:

T.d. fóstureyšingar, dżraįt, hefur fólk gaman af aš sjį hjarta skoriš śr lifandi svertingja ķ sturtuklefa ķ žįttaröšinni Ófęrš, viljum viš aš gaypridegangan fįi aš stękka śt ķ hiš óendanlega; žannig aš hér į landi verša ekkert nema trśšar og fķfl hlaupandi um götur borgarinnar.

Jón Žórhallsson, 8.1.2018 kl. 10:25

Bęta viš athugasemd

Hver er summan af fimm og nķtjįn?
Nota HTML-ham

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband